1845
Za potrebe gradnje železnice Dunaj - Trst skozi Štore nastane ob Bojanskem grabnu kovačnica na vodni pogon.
1851
Je že zgrajena celotna tovarna za industrijski način izdelave jekla, ki jo je lastnik rudniške posesti na območju Štor F.B.Andrieu pričel graditi 1850, vendar jo je po sodni poravnavi leta 1852 prepustii v last P.Putzerju.
1864
Zaradi velikih investicij in prezadolženosti Putzerja je uveden poravnalni postopek, ki se zaključi s preoblikovanjem podjetja v delniško družbo. Leta 1872 prevzame železarno Hohenwanška rudarska družba, ki leta 1877 podjetje likvidira, premoženje pa proda na dražbi.
1878
Karel Neufeld, generalni konzul Švedske in Norveške na Dunaju, ki je kupil nepremičnine železarne in rudnika, ustanovi podjetje Rudnik in železarna Štore.
1894
Livarski del železarne se poveča in dopolni z napravami kupljenimi v opuščeni železarni na Dvoru pri Žuženberku, železarna zaposluje več kot 300 delavcev.
1900
Pričetek izdelovanja litoželeznih valjev za domačo in guštanjsko valjarno.
1912
Železarno modernizirajo s siemens martinovimi pečmi in s pogoni na električno energijo iz parne elektrarne.
1926
Rudnik, ki ga je že večkrat zalila voda, so dokončno zaprli.
1937
Od Ljubljanskih strojnih tovarn kupi železarna celoten obrat za ulivanje cevi in postane največja livarna v Sloveniji. V železarni je zaposlenih 460 delavcev.
1941 - 1945
Jeklarska proizvodnja se ustavi leta 1942, poveča pa se proizvodnja v livarni. Izdelujejo se predvsem vodovodne cevi, kokile za Boehlerjevo jeklarno ter cilindrični odlitki za minometne mine.
1946
Ponovni zagon jeklarske in valjarske proizvodnje.
1950
Pričetek proizvodnje mehanske obdelave ulitkov. Železarna zaposluje že 1465 delavcev.
1954
Postavitev elektroplavža za proizvodnjo grodlja.
1956
Pričetek izdelovanja vzmetnih jekel za avtomobilsko industrijo.
1962
Pričetek zemeljskih del na lokaciji Štore II., kjer je železarna odkupila in preselila zaselek Serpastje.
1964
Ukinjena je proizvodnja cevi. Zaposlenost doseže število 2000.
1968
Pričetek obratovanja nove livarne na lokaciji Štore II.
Pričetek izdelovanja svetlih profilov (vlečenje, brušenje).
1970
Pričetek obratovanja nove valjarne na lokaciji Štore II.
1972
Pričetek obratovanja nove mehanske obdelave na lokaciji Štore II.
1973
Pričetek obratovanja nove jeklarne na lokaciji Štore II.
1976
Pričetek proizvodnje traktorjev v kooperaciji s Fiatom. Število zaposlenih v železarni preseže 3000.
1978
Ugasnejo siemens martinove peči v stari jeklarni.
1984
Železarna Štore doseže vrh rasti in zaposluje 3675 delavcev. V naslednjih petih letih se količina proizvedenega jekla na leto giblje preko 140.000 ton.
1986
Zaradi izteka 10-letne kooperacijske pogodbe s Fiatom se zapre tovarna traktorjev.
1987
Zaradi nerentabilnosti proizvodnje preneha z obratovanjem elektroplavž
1990 - 1991
Izguba jugoslovanskega trga prepolovi proizvodnjo jekla. Železarna se podržavi in preoblikuje v samostojna podjetja: Jeklo (1600 zaposlenih), Livarna, Valji, Industrijska oprema, Vzdrževanje.
1995 - 1997
Z namenom sanacije priključijo Slovenske železarne podjetje Jeklo kot obrat k Metalu Ravne. Zaradi nekooperativnosti srednjih vodstvenih struktur se pogoji za poslovanje poslabšajo, Metal se odloči za zaprtje obrata v Štorah.
1997
Slovenske železarne ustanovijo novo podjetje Jeklo z namenom prodaje jeklarne v Štorah.
1999
Po dolgotrajnih pogajanjih prodajo Slovenske Železarne 80% delež Inexi in Uniorju.
2003
Unior d.d. odkupi delež Inexe, svoj dotedanji delež pa proda partnerskim podjetjem Kovintrade, d.d. in Dinos Celje d.o.o.. Družba se preimenuje v Štore Steel.
|
